Ivan Štuhec

(ob razstavi v galeriji doma Sodalitas, Tinje na Koroškem, 2004)

Marta Jakopič Kunaver s svojim slikarskim pristopom v naš funkcionalistični in racionalistični čas in prostor sporoča, da je odkrivanje otroškega na dnu človekovega jaza pravzaprav odkrivanje božjega. Njen horizont je tako ves čas njenega ustvarjanja usmerjen v tisto religiozno simboliko, s katero izraža po eni strani svoja najgloblja čustva, po drugi strani pa s podobami angelov, monštrancami, pticami, drevesi življenja in z drugo svetopisemsko simboliko išče stik s širšim verskim občestvom, ki se žal tolikokrat zadovolji z estetsko nedoživetimi podobami. Če je v prejšnjih obdobjih svojega ustvarjanja postavljala v ospredje trpljenjsko tematiko, potem jo danes vidimo predvsem kot slikarko katedral, cerkvenih stolpov, hiš in njihovih visokih dimnikov. … Zdi se, da je naša nekdanja arhitektka zadnji čas ponovno našla stik s svojo prvotno ljubeznijo in da so jo osvojili živi templji ali tudi stare vaške hiške, ki v vsej svoji skrivenčenosti pričajo o času, ki ga slikarka nosi v sebi in ki ga izraža na prisrčen igriv, otroški, da celo pravljičen način.