Marijan Tršar

(ob razstavi v galeriji Ars Sacra, Maribor, 2001)

S katerekoli strani se poskusimo približati, prenikniti v doživljajsko in sporočilno bistvo slikarskega opusa Marte Jakopič Kunaver, vselej bomo začudeni ugotavljali, da so nas vse te različno ubrane poti na koncu pripeljale v opojni svet prelestno žarečih barv. In to ne glede na tematsko vsebino, ki jo slikarka domiselno razgrinja na zvrstne in motivne palete. … Vse te tako raznolike vsebine se kot po čudežu zlivajo v eno samo slikarkini ustvarjalni podstati prirojeno upijanjanje z barvo, prepuščanje in prenašanje vsebinske nosilnosti z oblikovnih in strukturnih izraznih entitet v domeno te najbolj čustvene učinkovine slikarstva. Prevlada barvnih fluidov je tako vsestranska in očitna, da najpristnejše presunjeni podoživljamo najčistejšo likovno vsebino prav pri kompozicijah, kjer je njena ikonografska utemeljitev najbolj­ prirezana, kjer nas torej domala abstraktne barvne eksaltacije prežamejo s svojo katarzično sevalnostjo. … Če bi morali njeno slikarsko vsebino pretočiti, zaobseči v besednih pojmih, potem ne bi našel primernejše označitve kot to, da ta slikarka otroško iskrenega srca v svojih oblikah in strukturah, predvsem pa v čarobnih odtenkih barvastih svetlob nenehno sanja o paradižu.